Misli in citati

“Danes sem se odločil, da zaupam višji sili, vedoč, da je vse v redu” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 8).

“Čeprav me je mikalo, da bi preverjala alkoholika, koliko srečanj obišče, in ga ščitila pred vsem, kar bi ga lahko razburilo, sem sprejela dejstvo, da ni v moji moči, da s čimerkoli povzročim ali uničim treznost drugega človeka. Sčasoma sem opazila, da moji strahovi nimajo veliko veze z alkoholikom. Bili so le znak, da sama potrebujem delo po programu” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 14).

“Vsak dan posebej se je treba zavzemati za svoje življenje in ga živeti tako, kot misliš, da je dobro zate” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 32).

“Alkoholiki so ljudje, ki pijejo. Ne pijejo zaradi mene ali tebe, ampak zato, ker so alkoholiki” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 74).

“Ko delamo prvi korak, priznamo, da smo nemočni pred boleznijo alkoholizma. Nimamo potrebne moči, da bi se z njo borili. Če se branimo in zapletamo v prepire z aktivnim alkoholikom ali kako drugače nerazumnimi ljudmi, je to prav tako brezplodno, kot če bi nase dali oklep, da bi se zaščitili pred atomsko eksplozijo. Samo sila, večja od nas samih, nas lahko povrne v zdravje” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 155).

“Moje prvo srečanje na Al-Anonu me je razočaralo, ker so mi dali le dvanajst korakov a nobenega seznama z navodili, kaj “smeš in česa ne smeš” narediti, da spremeniš alkoholika. Vendar sem bila tako obupana, da sem kljub temu poskusila s koraki” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 240).

“Že preprosto priznanje, da priznam, da sem v kaosu, ga takoj nekoliko zmanjša. Ko se s tem odmaknem, izstopim iz vrtinca norosti, ki nepričakovano izgine ali pa se razbeži na vse strani neba, od koder je prišla” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 275).

“Prvi korak nas pripravlja na novo življenje, ki ga dosežemo le tako, da prepustimo stvari, ki jih ne morem nadzorovati, in se vsak dan posebej lotimo mogočne naloge urejanja svojega sveta s tem, da spremenimo lastno mišljenje; Vsak dan v posebej Al Anonu” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 283).

“Na srečo sem še naprej prihajal na al-anonska srečanja in bral, ponovno bral in vadil dvanajst korakov in dvanajst izročil. Postopoma sem začel razumeti. Ko sem nehal analizirati in razlagati vsako stvar in začel živeti po teh načelih ter jih dejansko uporabljati v svojih vsakdanjih primerih, je dobil Al-Anonov program kar naenkrat smisel – in začel sem se spremenjati” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 285).

“Prvega koraka se je treba učiti in ga tolikokrat ponavljati, dokler ne postane – del mene. Vsakokrat, ko popustim svoji notranji težnji in navadi, da bi položaj vzela v svoje roke in poizkusila izsiliti spremembo, si nakopljem težave. Vem, da se pri meni napredek prikaže le, če v prvi korak zares verjamem in ga redno udejanjam” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 30).

“Prosim za spoznanje, da se stanje lahko začne izboljševati šele tedaj, ko bom pripravljena opustiti prepričanje, da sem jaz sama tista, ki lahko nadzoruje in rešuje problem nekega drugega človeka” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 32).

“Prosim, ne dovoli, da mi trmasta samovolja preprečevala, da dosežem spokojnost. Preden se česarkoli lotim, moram sprejeti misel, da potrebujem pomoč” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 42).

“Naredi kaj ali se nehaj trpinčiti. Celebra Tueli” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 86).

“To je duhovna pot, ki vodi iz mojih težav – je edina varna pot” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 116).

“Posameznik pri podrejanju sprejema resničnost na zavestni ravni, v podzavesti pa ne. Sprejme očitno dejstvo, da trenutno ne more premagati resničnosti, a v svoji podzavesti pritaji svoja čustva, češ, saj bo prišel dan, ko …” To ni pravo sprejemanje, saj se bitka nadaljuje. Napetost ne popušča, čeprav smo začasno popustili. Ampak, ko sposobnost sprejemanja preide v podzavest in postane predajanje, ni več bojevanja, ni več napetosti, ni več notranjih nasprotij. Zdaj je sprostitev in osvoboditev. Harry M. Tiebout” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, 135).

“Cele knjige bi se dale napisati o osebni predaji, ki jo priporočajo besede prvega dela koraka: “Priznali smo, da smo pred alkoholom nemočni”. Drugi del pa izraža priznanje, da se še nismo naučili obvladati svojih stvari z modrostjo: “in da je postalo naše življenje neobvladljivo” (Vsak dan posebej v Al-Anonu).

“Spremeniti in nadomestiti moram svoje stare uničevalne vzorce …” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 167).

“Prizadevaj si in poskrbi najprej za svoj mir, potem boš druge znal miriti. Imej torej svoj cilj in si prizadevaj najprej poskrbeti zase … Tomaž Kempčan” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 194).

“Alkoholna bolezen nas je globoko prizadela. Njeni učinki še vedno prežemajo naše življenje” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 45).

“Počutimo se užaljene ob dejanjih, ki nimajo z nami nič opraviti” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 45).

“Ali pa se vmešamo, kamor se ne bi smeli, pri tem pa zanemarjamo dolžnosti, ki jih resnično imamo do sebe in do drugih” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 45).

“Skrb za druge, ki je namenjena napačnim, postane vsiljiva, nadležna, nezaželena in zato tudi obsojena na neuspeh” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 45).

“Naše zdravje in samospoštovanje pešata” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 45).

“Prvi korak nam omogoča, da se nam iz ramen zvali silna teža” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 46).

“Mnogi med nami na primer zamenjujemo ljubezen z vpletanjem” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 46).

“Iz minulih izkušenj nas je groza tega, da bi drugim dovolili, da naj delajo po svoje” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 46).

“Toda program nam vsekakor daje upanje, da gre pri vsej stvari za spremembo” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 47).

“To je tako, kot da smo izgubljeni v puščavi. Nedaleč proč je izvir mrzle vode, a doslej ga nismo opazili, ker smo se gnali za fatamorgano, namišljeno oazo, ki se je odmaknila, ko smo se ji bližali” (Kako deluje Al-Anon, 2016, str. 47).

“1. korak* Priznali smo, da smo pred alkoholom nemočni – da je postalo naše življenje neobvladljivo” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 368) *Opomba: beseda korak je dodana zaradi lažjega razumevanja. V originalu besede korak ni.

“O 1. koraku: priznati nemoč … Če pa vse tako rada spreminjam in urejam … Druge, ne pa sebe. Mislim, da je to definicija moje norosti. Prišla sem zato ker sta moja starša pila (v času mojega prihoda sta bila že trezna) ker sta bila dva butlja, ki mi nočeta finančno pomagati, ker mi ne priskrbita službe. Prihajala sem zato, ker sem začela opažati, da pri silni vnemi spremeniti njiju nisem opazila, da gre moje mlado življenje počasi a vztrajno v maloro. Vztrajam pa zato ker se mi včasih zgodi, da se ta nečedna navada včasih še vedno prikrade v moje življenje.” Mojca, hvaležna članica Al-Anona

“2. korak* – Pričeli smo verjeti, da nas lahko v zdravje povrne samo neka sila večja od nas” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 368). *v originalu je beseda korak izpuščena

“Resnično spoštovanje, dostojanstvo in invidualnost lahko dosežem le, če si priznam odvisnost od sile, katere moč, velikost in dobrota presegajo moje zmožnosti razmišljanja ali razumevanja” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 32).

“V Drugem koraku stoji: “Pričeli smo verjeti, da nas lahko v zdravje povrne samo neka sila, večja od nas”. To pomeni: Čeprav sami sebi ne moremo pomagati, je pomoč vendarle pri roki” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 145).

“Drugi korak mi priporoča, naj v svoji največji potrebi po miru in tolažbi ter iskanju zdravega in pametnega načina življenja svojo voljo predam ljubečemu bogu in njegovi modrosti” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 168).

“Nočem verjeti, da sem nemočna pred alkoholom in da sem dovolila, da je moje življenje postalo neobvladljivo” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 265).

“So ljudje, ki se razburjajo za vsako malenkost. Skrbijo, tratijo čas, pritiskajo, silijo – iščejo krtine, iz katerih potem naredijo gore velikih težav” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, str. 300).

“Al-Anon je bil prvi kraj, kjer sem se začela spraševati o svojem lastnem duševnem zdravju. Spoznala sem, da učinkov te bolezni ne morem premagati z močjo volje ali razuma. Kot pravijo, me je sem pripeljal preostanek najboljšega razmišljanja. Vendar drugi Al-Anonov korak predlaga, da me v zdravje lahko povrne neka višja sila” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 17).

“Naša naloga v življenju ni, da prekašamo druge, ampak, da prekosimo samega sebe. Maltbie D. Babcock” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 149).

“Drugi korak govori o možnosti, o upanju” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 156).

“Al-Anon je duhovni program, ki ne temelji na nobenem verskem redu in ne zahteva nikakršnega verskega prepričanja” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 211).

“Preden karkoli storim, je dobro, da ne pozabim, da sem v varstvu višje sile. Neglede na besede, ki jih uporabim: »Na pomoč!«, »Spusti in bogu prepusti« ali pa »Pričeli smo verjeti«, vem, da sva skupaj z višjo silo lahko kos čemerkoli” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 235).

“Danes sem zelo hvaležna za to, da imam potrpežljivega boga. Ko zdaj rečem: »Ne moja ampak tvoja volja naj se zgodi«, bog pristopi in uredi stvari na način, ki si ga jaz nisem mogla niti predstavljati” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 240).

“Vera je v moje življenje prihajala postopoma. Proces se nadaljuje in krepi, z vsakim dnem, ko sem zato odprt. Morda mi bo ugotovitev, da je to proces, pomagala, ko sem do življenja, kakor se vrti in obrača, nestrpen” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 307).

“Pri meni se je potovanje k višji sili odvijalo postopoma, tako da se tega večinoma niti zavedal nisem. Nič se ni posvetilo – le postopoma se je razpršila megla, v kateri sem živel, preden sem našel okrevanje v Al-Anonu” (Pogum, da spremenim, 2017, str. 307).

“Kakor koli že si razlagamo višjo silo – večina od nas ima vendarle skupno željo: vedrejše in spokojnejše življenje, kar sicer lahko za vsakega pomeni nekaj drugega. Nekdo bi mogoče rad izstopil iz obstoječe vloge in se naučil, kako se drugače odzivati v svoji alkoholični družini. Drugi bi se rad predano posvetil sam sebi in namenil več skrbi negovanju bolj zdravih odnosov z ljudmi, ki nas imajo radi in nas sprejmejo takšne, kot smo” (O odpiranju src in žalovanju, str. 37).

“Dvanajsteri koraki dajejo upanje vsem, bodisi da živimo ali smo živeli z boleznijo alkoholizma” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, str. 15).

“Potem sem nekega dne na srečanju kar pričela verjeti, da višji sili ni vseeno zame, da ta sila ni moj mož niti sestra ali moja skupina – moja višja sila je bog, kakor si ga predstavljam” (Prizadevanje za osebno svobodo, str. 15).

“Nazadnje sem rekel sodišču, da na vprašanje ne znam odgovoriti. Naprej niso več drezali vame” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, str.: 16).

“Pred Al-Anonom in delu po programu sem se počutila kot žrtev” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, str. 16).

“Svoji višji sili sem napisala pismo, razgalila svoje skrbi in boga zaprosila za pomoč” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 17).

“Zame “pričeli smo verjeti” pomeni čudež, ki me je prebudil v novo resničnost” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 18).

“”V zdravje” pomeni življenje, napolnjeno z ljubeznijo, upanjem, potrpežljivostjo, spokojnostjo, vedrino, mirom, dobrohotnostjo, navdušenjem, pogumom in bogom” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 18).

“Hvala ti, višja sila” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 18).

“V resnici pa mi je bilo življenje naklonjeno, le da zaradi svojega načina doživljanja tega nisem prepoznala” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 17).

“A naj bo naš pogled še tako popačen in naj se zdi naše življenje še tako neobvladljivo, nam je, ne glede na posledice alkoholikovega vedenja, na voljo pomoč” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 2016, 47).

“Alkoholik nam ne more zaceliti ran; prav tako tudi ne naša moč volje, domiselnost ali vztrajnost” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 47).

“Nekaterim med nami se začne svitati, da obstaja sila, ki zmore česar sami ne zmoremo, ko se prvič udeležimo al-anonskega srečanja in prav res doživimo trenutek olajšanja od trpljenja” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 48).

“Ker se nam vedno znova ponesreči, da bi se sami izkopali iz težav, večinoma vendarle spoznamo, da si moramo pomoč poiskati nekje, kjer bo več možnosti za uspeh. Kar iščemo, je nekaj večjega, kar presega naše zmožnosti, vir pomoči, tolažbe, vodstva in moči, ki ga ne utesnjujejo človeške meje” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 47).

“V drugem koraku gre za možnost in je zatorej usmerjen k upanju” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 48).

“Spoznati moč višje sile je nekaj velikega. Spoznanje, da sem samo človek, da je moj čas bivanja na zemlji omejen in da ne potrebujem rešiti vsega sama. To mi je prineslo olajšanje” (Osebna izpoved članice, 2023).

“Tretji korak govori o izročanju svoje volje in svojega življenja skrbi višje sile” (Pogum, da spremenim, 2017, 157).

“Odkrila sem, da je edini način, kako lahko iskreno delujem v danem primeru, ta, da svoj strah in svojo ljubezen izročim skrbi višje sile” (Pogum, da spremenim, 2017, 225).

“Prvi trije koraki le niso tako lahki, kot sem nekoč mislila, a v Al-Anonu se učim strmeti k napredku, ne k popolnosti” (Pogum, da spremenim, 2017, 240).

“A okrevanja si želim. Če bom še naprej delala tako, kot sem zmeraj do zdaj, bom še naprej dosegala rezultate , kot sem jih zmeraj do sedaj” (Pogum, da spremenim, 2017, 252).

“Na žalost pogosto čakam, da me začne problem obsedati, preden se dokončno vdam in a predam višji sili” (Pogum, da spremenim, 2017, 269).

“Mnogo stvari sem že imel v svojih rokah, a sem izgubil vse; vendar kar sem položil v božje roke, še vedno imam. Martin Luther” (Pogum, da spremenim, 2017, 269).

“Danes lahko opustim vztrajanje pri svoji volji” (Pogum, da spremenim, 2017, 316).

“Čeprav se nihče ne more vrniti v preteklost in začeti čisto znova, pa vendarle lahko vsak začne od zdaj naprej in ustvari čisto drugačen konec” (Pogum, da spremenim, 2017, 316).

“Ni mi težko pokazati na alkoholikove nesmisle in samouničevalne mehanizme. Težje pa mi je priznati, da tudi moje obnašanje ni bilo vedno zdravo” (Pogum, da spremenim, 2017, 316).

“V življenju ni nobenega zagotovila zato, da se nam bo obračalo, kakor bi mi radi. V programu pa sem videla, da je božja volja edina pot; od mene je odvisno, ali z bogom sodelujem in svojo voljo in življenje izročim njegovi skrbi in vodstvu … V vsem svojem početju” (Pogum, da spremenim, 2017, 350).

“V Drugem koraku smo začeli verjeti, da obstaja upanje in možnost bolj zdravega in vedrega življenja. V tretjem koraku se odločimo za takšno življenje, s tem, da se bomo za pomoč obračali na boga, kakor ga mi razumemo” (Kako deluje Al-anon, 2016, 48).

“Al-Anonov program ni verski program, je pa duhoven. Naših dvanajst korakov govori o sili, ki je večja od nas, in o bogu, kakor si ga vsak od nas razlaga” (Kako deluje Al-anon, 2016, 49).

“A ne glede na boga, ki smo ga začeli spoznavati, vsekakor pazimo na to, da svojih osebnih prepričanj ne vsiljujemo drugim” (Kako deluje Al-anon, 2016, 49).

“Sprejmemo odločitev, zavezo, da bomo vzeli svoje skrbi in čustva, vso žalost, strahove, zamere, ljubezni, sanje, želje, misli, izbire, in odnose – skratka svojo voljo in življenje – in jih izročimo skrbi boga, kakor ga razumemo” (Kako deluje Al-anon, 2016, 50).

“Neke noči nisem mogla spati. Groza alkoholičnih odnosov je legla name kot že ničkolikokrat. Naj sem naredila karkoli, nisem je mogla odgnati. Vedno bolj sem se pogrezala v mučne spomine. In tedaj se je zgodil čudež. Vso nesnago sem predala višji sili. Hotela sem nehati … Pa mi je potegnilo, da ji lahko predam karkoli. Lahko ji rečem vse. Lahko se kleče razjočem če hočem. In jo pošljem v tri krasne Jasne, ker mi je namenila takšno življenje. Vse bo razumela, vse bo sprejela in vedno me bo objela. Spoznanje mi je prineslo veliko olajšanje podobno tistemu, ko sem naredila maturo, ko sem napisala diplomo, ko sem pretekla maraton, ko sem … Le da je bila resnica tokrat nekje drugje … Nič ni bilo treba narediti meni, le predala sem ji naprej. Ona bo že vedela kaj narediti s tem. Kakšna svoboda in kakšno olajšanje” (Izpoved članice, 2023)!

“ČETRTI KORAK – Naredili smo temeljito in neustrašno moralno samoinventuro” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Mnogi med nami lahko zlahka predložimo dolg seznam občudovanja vrednih lastnosti pri prijateljih in naših ljubljenih, ko pa smo pozvani, da naj naštejemo tudi svoje vrline, nam jih bo morda težko navesti že samo nekaj” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Ena izmed najpomembnejših nalog četrtega koraka je prav ta, da nam omogoča priložnost tudi pri sebi odkriti iste imenitne lastnosti, ki jih tako občudujemo pri drugih” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Četrti korak je inventura: sestaviti moramo seznam značilnosti, miselnih in vedenjskih vzorcev, odnosov in dogajanj, ki nas delajo, kar smo danes” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Ključ, ki odpira vrata 4.* koraku (*v originalu temu koraku, op. avtorja), je pogum: da se ga lotimo brez strahu in ne sodimo” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Z vpogledom vase in sprejemanjem samih sebe, kakršni smo v resnici , se bomo lahko odločili, kdo bi radi postali” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Pogosto nam predlagajo, naj izpraševanje samega sebe začnemo s tem, da se osredotočimo samo na značajske pluse, na pozitivne lastnosti” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 51).

“Vrline, ki si jih priznavamo, bomo lahko uporabili kot temelj, na katerem bomo zidali novo življenje zase” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 52).

“Temelj za 4.* korak (*v originalu za ta korak, op. avtorja) so prvi, drugi in tretji korak. Brez duhovnega temelja, ki ga oblikujejo prvi trije koraki, utegne temeljita moralna samoinventura kaj kmalu postati orožje za zlorabo samih sebe” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 52).

” Vsi ti koraki s četrtim vred so sredstvo za doseganje pozitivne spremembe. Njihov namen ni, da bi povzročili občutke krivde ali dodatno oslabili že tako prizadeto samopodobo” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 52).

“V četrti korak se ne smemo zaleteti, seveda pa ga tudi ne gre preskočiti; predragoceno orodje je, da se bi ne zmenili zanj” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 52).

“Dokler ne vemo natanko, kje smo, ne moremo vedeti, kam smo namenjeni” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 52).

“Ko se enkrat zavemo svoje nagnjenosti k strahovom in skrbem, se lahko lotimo korakov, s katerimi bomo spremenili svojo notranjo držo. V četrtem koraku naredimo “temeljito in neustrašno moralno samoinventuro”. Ko z vidika tega koraka pogledamo svoje strahove in skrbi, pridemo do uvidov, do katerih sicer ne bi prišli. V tem koraku razmišljamo o tem, kaj je tisto, kar nam morda preprečuje, da bi svojo zaskrbljenost spustili in se je znebili. Svojim strahovom se lahko zahvalimo, ker so nas varovali, in zaprosimo višjo silo, da nam jih odstrani” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 32).

“Krivice lahko popravimo, ko smo pripravljeni. Četudi morda otrokom nismo mogli dati otroštva, kot smo si ga zanje želeli in sanjali, pa ni prepozno, da svoje naredimo danes in da z njimi gradimo zdrave odnose” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 44).

“Ko smo premišljevali, ali naj odidemo iz odnosa ali ne, se je pri številnih izkazalo, da je zelo koristno narediti inventuro po četrtem koraku. Ko zagledamo svoje lastne pomanjkljivosti, spoznamo, na kakšen način je naše omogočanje in reševanje morda prispevalo k nazdravim odnosom. Ko svoje vpoglede delimo s svojim mentorjem ali zaupnim prijateljem iz Al-Anona, lažje vidimo tista področja, ki bi jih radi spremenili, da bi se tako izognili ponavljanju istih napak v prihodnje” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 78).

“Ali sem naredil “temeljito in neustrašno moralno samoinventuro” in tako raziskal svojo vlogo v alkoholičnem odnosu” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 94).

“Pri tem se lahko opomnimo, da karkoli že se je dogajalo, je imelo vsekakor opraviti z obema in ni bilo izključno samo naša odgovornost” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 101).

“V četrtem koraku naredimo “temeljito in neustrašno moralno samoinventuro”. Ko se poglobimo v preteklost, počasi razumemo, kako smo prišli do tja kjer smo danes” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 120).

“Četrti korak nam pomaga odkriti resnico o sebi. Če za svoje pomanjkljivosti obsojamo druge, svoje življenje še naprej živimo kot žrtve” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 25).

“Kolikokrat me je bilo strah začeti s tisto neustrašno inventuro, ker je bilo težko pogledati vase? Tega sem se veliko let izogibal, saj sem odraščal v alkoholični družini, kjer sem se naučil, da se o sebi in o svojih občutkih ne razmišlja” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 25).

“Ni me bilo treba biti strah” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 25).

“Energijo, ki sem jo vlagala v zaskrbljenost, solze in obsedenost, zdaj lahko obrnem v pozitivno dejavnost” (Pogum, da spremenim, 2017, 55).

“Morala sem tvegati in zaupati, če sem hotela prejeti darove, ki mi jih je namenila višja sila” (Pogum, da spremenim, 2017, 65).

“Al-Anon mi je vrnil edino, kar je bilo od nekdaj zares moje: samo sebe” (Pogum, da spremenim, 2017, 125).

“Nekega večera sem bila sem bila zelo presenečena, ko me je neka članica pohvalila. Prav nič prijetno se nisem počutila ob tej prijazni gesti, ker sem znotraj sebe čutila, da si je ne zaslužim. Ko sem ji skušala ugovarjati, da nima čisto prav, ni hotela vzeti nazaj svojih besed. Vztrajala je, da si zaslužim njen kompliment in druge prav tako” (Pogum, da spremenim, 2017, 130).

“Danes bom na sebi našla nekaj, zaradi česar se lahko cenim in nekaj, kar lahko izboljšam” (Pogum, da spremenim, 2017, 158).

“Nisem pa pričakoval toliko vprašanj o svojih značajskih vrlinah” (Pogum, da spremenim, 2017, 181).

“Dobro se zavedam kako preprosto je najti opravičilo zase in naprtiti krivdo za svojo nesrečo drugim, predvsem alkoholiku” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, 2018, 171).

“Svoje pozitivne lastnosti moramo prepoznati in na njih graditi” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, 2018, 296).

“Preprosto vprašanje, ali si zapnem varnostni pas, ko vozim avto, mi je dalo vedeti, da vendar nisem tako popolna in dosledna kot sem mislila, da sem, preprosta pohvala, objem, nasmeh in stisk roke, pa da nisem tako ničvredna kot mislim, da sem” (Članica Al-Anon, 2023).

“Izpovedali smo bogu, sebi in drugemu človeku natanko naravo svojih zablod” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, 2018, 368).

“V določeni meri nas vse zavira potreba, da zagovarjamo svoja dejanja in svoje besede” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, 2018, 101).

“Dobro se zavedam, kako preprosto je najti opravičilo zase in naprtiti krivdo za svojo nesrečo drugim, predvsem alkoholiku” (Vsak dan posebej v Al-Anonu, 2018, 171).

“Ko naredimo peti korak … nazorno pokažemo, da smo se voljni spremeniti” (Pogum, da spremenim, 2017, 50).

“V korakih od četrtega do sedmega nikjer ne prosimo boga, naj kaj doda, ampak le, naj vzame, česar ne potrebujemo” (Pogum, da spremenim, 2017, 65).

“Kdo sem” (Pogum, da spremenim, 2017, 125)?

“Ko sem pripovedoval, v čem se po mojem mnenju razlikujem od drugih ljudi, nikakor nisem pričakoval, da bom odkril, kako podobni smo si v resnici” (Pogum, da spremenim, 2017, 127).

“Ni treba, da sem v negotovosti zaradi česar koli v življenju. S pomočjo višje sile bom našla rešitev za vsako težavo s katero se soočam. To vedenje mi daje pogum, da mislim sledijo dejanja. Vse kar je treba, je, da sem voljna slišati in sprejeti odgovor, ko ga dobim” (Pogum, da spremenim, 2017, 159).

“Ko se odzovem prošnji nekoga drugega za pomoč pri izvajanju al-anonskega programa, pomagam tudi sebi” (Pogum, da spremenim, 2017, 266).

“Natanko povedano, so zablode pri meni v neizgovorjenih, samouničujočih domnevah, ki krojijo moje misli in dejanja. Sem spadajo predstave o tem, da najboljše, kar zmorem, ni dovolj dobro, da nisem vredna ljubezni in da sem bila pregloboko ranjena, da bi se kdaj zares zacelila” (Pogum, da spremenim, 2017, 311).

“Ko se obrnemo na višjo silo in neko drugo človeško bitje, priznamo, da potrebujemo pomoč in da sami od sebe ne moremo okrevati” (O odpiranju src in žalovanju, 2021, 120).

“Morda tudi prvič zvemo, da mnogo vzorcev našega najslabšega vedenja tipično za ljudi, ki trpijo za posledicami pitja nekoga drugega” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 31).

“Sprememba se lahko začne šele, ko se zavemo potrebe po spremembi” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 31).

“Kljub temu, da sem bila v Al-Anonu več kot eno leto in sem se počutila varno v družbi al-anonskih članov, je eden od moji vedenjskih vzorcev krepil moje nezaupanje – nikoli nisem vsega o sebi razkrila drugi osebi. Nikogar ne bi spustila tako blizu k sebi” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 31).

“Počutila sem se sproščeno in varno. Čisto nepričakovano sem začela govoriti “o natanki naravi svojih zablod” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 31).

“Olajšanje, ki sem ga čutila, ko sem podelila svojo inventuro, je bilo neverjetno. Nisem imela pojma, da bo tako osvobajajoče” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 32).

“Od nje sem zvedela, da sem veliko tega, kar sem počela, delala samo zato, ker je bilo to edino, kar sem takrat zmogla” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 32).

“Zgodilo se je samo od sebe, kot da je to normalno” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 32).

“Lahko bi si odpustila, ker sem samo človek” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 32).

“Ker sem se strogo obsojala sama, sem bila prepričana, da me bodo tako sodili tudi drugi” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 33).

“Blago je rekla: “Takšne stvari se pogosto dogajajo, ker družinska bolezen alkoholizma vsakogar prizadene na negativen način. Vem, saj sem sama počela veliko tega kar opisuješ.”” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 33).

“Po petem koraku sem smela spustiti, kar je omogočalo, da v prihodnje spremenim svoje vedenje. Nositi težko breme skrivnosti je bilo utrudljivo in odložiti to breme je pomenilo veliko tveganje. Kljub temu je bilo vredno tvegati iskrenost do same sebe, ker se je s petim korakom začela nova svoboda” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 33).

“Priznavanje svojih zablod bogu je bilo razmeroma preprosto. Tudi sebi sem jih lahko priznala, čeprav je precej bolelo. A storiti v prisotnosti drugega človeka, je bilo zame težko” (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 34).

“A če lahko zberemo pogum in se zoperstavimo strahovom, tako da njim navkljub nadaljujemo in izpeljemo peti korak, bo to pomenilo veliko napredovanje proti osebni svobodi” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 53).

“Večinoma smo povsem osupli, ko odkrijemo. da samo mi strogo sodimo o sebi in o svojih napakah” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 53).

“Peti korak nam pomaga spoznati, da tisto, kar smo storili, ni tako strašno ali nepopravljivo, ampak tudi, da obstajajo ljudje, ki nas bodo imeli brezpogojno radi, četudi zvedo o nas najhujše stvari” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 53).

“Kar smo spoznali, najprej priznamo pred bogom, kakor si ga razlagamo. Namen tega priznanja je, da se “izpovemo” pred bogom, da si znotraj tega življenjsko pomembnega odnosa dovolimo biti, natanko tisto kar smo” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 53).

“Potem priznamo, kar je razvila naša samoinventura, še pred seboj. Z drugimi besedami: prevzamemo odgovornost zase” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 53).

“Nato priznamo tisto, kar vemo, še pred sočlovekom. Pomembno je, da si izberemo nekoga, ki razume ta korak (5. korak op. avtorja), ki zna nuditi oporo, ki je ljubeč in sočuten in ki bo poslušal, ne da bi sodil ali obsojal” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 53).

“Čeprav me je moja bolezen pripeljala do dejanj, na katera nisem ponosna, ne pomeni, da si moram za poslušalca moje inventure izbrati nekoga, ki me bo bičal, ampak nekoga, ki me bo imel rad. Zdaj vem, da je huda zloraba, že tako obupanega človeka okarati tako, da se počuti še slabše ne pa olajšano. Danes vem, da sem to, kar sem, in da nihče več nima moči nad menoj” (članica Al-Anona, 2023).

“ŠESTI KORAK: Povsem pripravljeni smo prepustili bogu, da odpravi vse te značajske hibe” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Pri petem in šestem koraku smo odkrili tisto v svojem življenju in osebnosti, kar bi bilo treba spremeniti” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Vendar pa v šestem koraku ni nobenega govora o tem, da naj bi se spremenili in poskrbeli, da se znebimo svojih značajskih hib. Pravzaprav izhaja iz dejstva, da nimamo moči, da bi se sami znebili svojih pomanjkljivosti” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Namesto tega smo opremljeni, da živimo v partnerstvu s silo, ki je večja od nas” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Vse ostalo je odvisno od sile, ki je večja od nas” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Z drugimi besedami v šestem koraku se naučimo “spustiti in bogu prepustiti”” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“To pomeni, da se moramo spet naučiti zaupati bogu, kakor si ga predstavljamo, da bo za nas naredil, česar sami ne moremo narediti” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Radi bi bili ponosni nase, radi bi se mirno zanesli na svoje vedenje, pa vendar smo v vse večji zadregi zaradi tega, kar nam uide v obliki besede ali dejanj. Naše ravnanje, notranja drža in navade ne odražajo osebe, kakršna si prizadevamo postati” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Naša ravnanja, notranja drža in navade ne odražajo osebe, kakršna si prizadevamo postati” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 55).

“Čeprav namenjamo neznansko energijo osredotočanja nase, mnogi med nami ugotovimo, da nas še kar naprej zaposlujejo tuja življenja” (Kako deluje Al-Anon, 2016, 56).

“Po več kot enem letu dni vnetega dela po dvanajstih korakih Al-Anona sem bil kar obupan, saj sem še kar naprej zapadal v samopomilovanje in hude zamere do alkoholičarke, ki mi ni bila zmožna dati čustvene podpore, ki sem jo tako potreboval. Nekega večera pa se med meditacijo po šestem in sedmem koraku moje misli prešinile tri besede; popolnoma pripravljeni smo prepustili bogu, da odpravi vse te značajske hibe in v ponižnosti smo ga prosili, naj odpravi naše pomanjkljivosti” (Pogum, da spremenim, 2017, 31).

“Lahko sprejmem, kar odkrijem in sem popolnoma voljen, da se spremenim. Toda nimam moči, da bi sebe pozdravil. To lahko stori le višja sila” (Pogum, da spremenim, 2017, 31).

“V korakih od četrtega do sedmega nikjer ne prosimo boga, naj kaj doda, ampak le, naj vzame, česar ne potrebujemo” (Pogum, da spremenim, 2017, 65).

“Preden lahko posije sonce skozi okno je potrebno dvigniti rolete. Ameriški pregovor” (Pogum, da spremenim, 2017, 65).

“Te značajske hibe so vsekakor hibe, ki me ovirajo pri tem, da bi živela življenje, ki ga hočem živeti, in mi preprečujejo, da bi s sabo in z drugimi ravnala ljubeče in spoštljivo” (Pogum, da spremenim, 2017, 160).

“Šesti korak govori o tem, da smo pripravljeni prepustiti bogu, da odpravi vse te značajske hibe. A jaz še vedno ugotavljam, da se pogosto oprijemam svojih hib, kar mi prinaša določeno mero ugodja” (Pogum, da spremenim, 2017, 160).

“V mojem okrevanju bo vladala ogromna praznina, dokler se ne bom voljna odpovedati svojim pomankljivostim” (Pogum, da spremenim, 2017, 160).

“Veliko zadovoljstvo mi daje tudi mišljenje, da se jaz nikoli ne motim; z drugimi besedami, oklepam se svojega ponosa” (Pogum, da spremenim, 2017, 160).

“Do neke mere sem imela prav, kajti z nenehnim samopomilovanjem sem poskrbela za to, da ni bilo časa delati na rasti” (Pogum, da spremenim, 2017, 177).

“Višja sila odstranjuje moje napake tako, da mi pomaga, da jih opazim, ko so na delu in me ovirajo v vsakdanjem življenju” (Pogum, da spremenim, 2017, 177).