(v originalu: Deciding where to look)
Po službi sem se peljala domov proti dvajsetnadstropni stolpnici, kjer sem živela skupaj s svojim partnerjem alkoholikom. Stanovanje je bilo obrnjeno na glavno ulico. Ko sem izstopila iz avtobusa, sem po navadi pogledala gor proti oknom, da bi videla, kaj me čaka. Če luči niso bile prižgane, je bil zunaj, ali pa je spal. Če sem videla eno luč, je najbrž v kuhinji pripravljal nekaj dobrega za jest. Če pa so bile “nažgane” vse luči, je to pomenilo, da je bil kot stanovanje “nažgan” tudi on.
Tiste vožnje z avtobusom so bile vir tesnobe, ker nikoli nisem vedela, ali bo večer prinesel samoto, prijetno večerjo ali alkoholičen kaos. Sčasoma sem se nelagodja nalezla že zgodaj popoldne, kajti skrbelo me je že veliko prej, preden sem končala s službo. Nazadnje sem bila na tesnobi že od trenutka, ko sem vstopila v pisarno, do konca delovnika pa sem postala ena sama čustvena razvalina.
Ko sem začela obiskovati srečanja Al-Anona, sem zvedela, da ni treba trpeti že vnaprej za stvari, ki se še niso zgodile. Sprevidela sem, da mi je skrb za prihodnost odnesla dneve in tedne, nikoli pa ni prinesla nobenih sprememb.
Tako sem se začela osredotočati samo na današnji dan in ne na jutri ali naslednji teden. “Samo danes” sem lahko svoje življenje povrnila v sedanjost.
Nekega dne sem se odločila, da ne bom več gledala gor, ko bom izstopila iz avtobusa. Raje bom razmišljala o tem, kaj moram še kupiti, ali naj grem na sprehod ali kaj se je danes dogajalo. Odločila sem se, da ne bom ničesar pričakovala, dokler ne bom doma, dokler ne bom odklenila vrat, saj kar koli že bo, me bo tam počakalo.
Večkrat na teden sem odšla, preden sem šla domov, na sestanek Al-Anona, kar mi je pomagalo okrepiti odločenost, da se imam lahko lepo.
Novi pogled mi je začel spreminjati dneve. Počasi sem se osvobodila skrbi za to, kaj druga oseba počne, ko me ni. Način sem uporabila tudi pri drugih stikih z alkoholikom, saj sem spoznala, da je v primežu bolezni, ki je kljub prizadevanjem ne more nadzorovati.
Od tedaj je minlo že precej časa. Z alkoholikom sva se razšla in nimam zamer do njega. A še dandanašnji se kdaj opomnim, naj nikar »ne gledam gor«, kaj kdo drug dela, kar bi morda zmotilo ali zakompliciralo moje življenje. Zdaj se raje ukvarjam s tem, da gledam, kaj se dogaja tu doli, na tleh, prav pred menoj v tem trenutku.
Iz revije The Forum, mesečnika Družinskih skupin, ki delijo svoje okrevanje, enotnost in služenje; (maj 2021)
Članek je dovoljeno objaviti na članski spletni strani ali v glasilu s pripisom o avtorskih pravicah:
Prevod in ponatis z dovoljenjem revije The Forum, Al-Anon Hdqts. Inc., Virginia Beach, VA, ZDA.
Prevod in priredba: Slovensko Društvo Al-Anon, Odbor za prevajanje in literaturo, september 2021.
Dobrodošli na spletnih straneh društva Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov. Vsebina na tej strani je bila osvežena 7 mesecev nazaj. Tehnična vprašanja, predloge ali zagate glede spletne strani sporočite uredniku spletne strani.