Misel za spokojnih 24 ur: "Po petem koraku sem smela spustiti, kar je omogočalo, da v prihodnje spremenim svoje vedenje. Nositi težko breme skrivnosti je bilo utrudljivo in odložiti to breme je pomenilo veliko tveganje. Kljub temu je bilo vredno tvegati iskrenost do same sebe, ker se je s petim korakom začela nova svoboda (Prizadevanje za osebno svobodo, 2014, 33)."

Izberite si še kakšno zgodbo:


Pomirjenost z mamo, kakršno sem si vedno želela

(v originalu: Making peace with the »mom« I always wanted«)

 

Moja mama – kako zmedena, razočarana in žalostna sem bila, ko sem jo gledala, kako se bori s težkim zakonom, revščino in z lastnim alkoholizmom. Rada je imela svoje otroke – o tem sem prepričana. A bilo ji je težko – zelo težko!

Kot otrok sem se leta trudila, da bi jo spremenila v mamo, kakršno sem si želela. Od nje sem hotela dobiti čisto posebno pozornost – tako, ki je ni zmogla glede na življenje, ki ga je imela. Hotela sem, da me opazi, da mi daje priznanje, čeprav sem videla, da počne vse, kar more, samo da preživi. Njene življenjske okoliščine so jo premagale in zdrsnila je v usoden alkoholizem.

Preden je umrla, je prišla živet k nama z možem – po tem, ko je izgubila vse, kar je kdaj imela. Takrat sem bila že nekaj let v Al-Anonu, tako da sem že nekoliko okrevala.

Bilo je na srečanju nekega petka zvečer, ko je članica prebrala stran iz berila »Vsak dan posebej«, ki nas je opominjalo, da smo vsi božji otroci. Takrat me je prešinilo zavedanje, da je tudi moja mama božji otrok. Globoko v dnu duše sem to začutila. Končno sem spremenila pogled in začutila sočutje do svoje matere. Je božji otrok, ki zelo trpi in se močno trudi, da bi shajala v težkih okoliščinah. Videla sem, da je ranjena, tako kot jaz. Videla sem, da je ženska, tako kot jaz in da je delala, tisto, kar je morala.

 

»Kot otrok sem se leta trudila, da bi jo spremenila v mamo, kakršno sem si želela.«

 

Moja družinska bolezen je vztrajala, da gledam nanjo kot na neuspešno mamo. Toda ker mi je bilo dano okrevanje, sem jo videla kot sočloveka kot žensko, ki si zasluži ljubezen in spoštovanje, ker sva obe otroka višje sile. Kako hvaležna sem, da sem to uvidela, preden je umrla, in da sva bili lahko skupaj v miru, ko je umirala, medtem ko sem jo držala za roko.

Zaradi tega dolgujem Al-Anonu globoko naklonjenost!

 

Iz revije The Forum, mesečnika Družinskih skupin, ki delijo svoje okrevanje, enotnost in služenje; (julij 2017)

Članek je dovoljeno objaviti na članski spletni strani ali v glasilu s pripisom o avtorskih pravicah:

Prevod in ponatis z dovoljenjem revije The Forum, Al-Anon Hdqts. Inc., Virginia Beach, VA, ZDA.

Prevod in priredba: Slovensko Društvo Al-Anon, Odbor za prevajanje in literaturo, 3. marec 2018.




Dobrodošli na spletnih straneh društva Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov. Vsebina na tej strani je bila osvežena 8 mesecev nazaj. Tehnična vprašanja, predloge ali zagate glede spletne strani sporočite uredniku spletne strani.