(v originalu: Today, I'm doing more of what makes me happy)
Na polici v trgovini s potovalnimi artikli je mojo pozornost pritegnil lonček, na katerem je z debelimi črkami pisalo: »Nikar me ne sili, da ustavim avto!« Na glas sem se zasmejala. Kolikokrat sem prav to rekla svoji hčerki. Kupila sem tisti lonček.
To je bilo pred šestimi leti. Danes se spačim od groze, ko se spomnim, kako sem svojo najmlajšo krivila za svoje noro vedênje. Nihče me ne more prisiliti, da se obnašam na določen način – samo jaz lahko upravljam s svojimi čustvi in svojim vedênjem.
Danes mi tisti lonček, ki se mi je takrat zdel smešen, sploh ni več všeč. A še ga imam, da se spomnim, kako daleč sem prišla. Ko začutim, da se me polašča jeza, zdaj ne krivim več drugih, ampak se obrnem vase, da ugotovim, kolikšen je moj delež pri tem.
Nedavno sem kupila še en lonček, ki mi privablja nasmeh na obraz. Pravi: »Počni več tega, kar te veseli!« Potrebno je bilo precej razmišljanja in samoraziskovanja, da sem ponovno odkrila, kaj me veseli. Tako sem bila zaposlena s kariero in s tem, da sem žena in mati, da se mi je zdelo, da nimam časa misliti na svoje zadovoljstvo. Spet sem se spomnila srednje šole in tega, kako rada sem imela umetnost in ročna dela. Iskala sem tečaje in delavnice, ki bi se jih lahko udeležila. Vsak dan skušam narediti nekaj, kar me izpolnjuje. Včasih je to kaj malega kot na primer, da grem v knjižnico po novo knjigo.
Moja preobrazba se je začela, ko sem na srečanju slišala, kako na letalih stevardese vedno poučujejo potnike, naj kisikovo masko najprej namestijo sebi, preden pomagajo drugim. Večkrat sem že letela in to slišala, a bilo je prvič, da sem razumela, da gre tu za lastno odgovornost in to, da poskrbim zase. To ni sebično, to je logično. Kako naj pomagam nekomu, bodisi odraslemu bodisi otroku ob meni, če ne morem dihati?
| »Zdelo se mi je, da nimam časa misliti na svoje zadovoljstvo.« |
Ko sem zadovoljna, je lažje mirno razmišljati. S pomočjo konferenčno odobrene literature, poslušanja na srečanjih in deljenja izkušenj z zaupanja vrednimi prijatelji sem se naučila, da imam možnost izbire in da jo znam prepoznati. Lahko se spremenim, lahko se naučim ravnati s sabo in skrbeti zase. Ko sem drugače razmišljala in ravnala, se je moje življenje spremenilo.
»Vztrajajmo in prihajajmo!«
Iz revije The Forum, mesečnika Družinskih skupin, ki delijo svoje okrevanje, enotnost in služenje; (december 2016)
Članek je dovoljeno objaviti na članski spletni strani ali v glasilu s pripisom o avtorskih pravicah:
Prevod in ponatis z dovoljenjem revije The Forum, Al-Anon Hdqts. Inc., Virginia Beach, VA, ZDA.
Prevod in priredba: Slovensko Društvo Al-Anon, Odbor za prevajanje in literaturo, 2. februar 2018.
Dobrodošli na spletnih straneh društva Al-Anon za samopomoč družin alkoholikov. Vsebina na tej strani je bila osvežena 4 mesece in pol nazaj. Tehnična vprašanja, predloge ali zagate glede spletne strani sporočite uredniku spletne strani.